Kjer so štorklje, so doma dobri ljudje,
zato za Belo meje ne obstajajo.
Vi pa ne zamudite niti kilometra, spremljajte
potovanje naše krilate ambasadorke do Afrike ter nazaj,
spoznajte njeno poslanstvo in si na krilih štorkelj razširite obzorja.

PREPOTOVANI KILOMETRI

HITRI
KONTAKT

SPOROČANJE OKVAR
(24 na dan)

01 230 40 02

NAČRTOVANI IZKLOPI

Vsi načrtovani izklopi

VSI KONTAKTI

Srečko izgubil boj s plastično vrečko

4. oktober 2019
Srečko izgubil boj s plastično vrečko

V zadnji novici smo poročali o naših domnevah glede Srečkove usode. Takrat smo v sodelovanu z DOPPS v Tunizijo poslali odpravo, ki naj bi Srečkovi usodi prišla do dna. Da bi kar najbolj razumeli, kaj se je z našim Srečkom zgodilo, sta varstvena ornitologa Alen Ploj in Tilen Basle iz DOPPS pripravila obsežno poročilo o dogajanju v Tuniziji ter Srečkovem nesrečnem koncu.

Alen in Tilen sta kaj kmalu po prihodu v Tunizijo severno od mesta Enfidha našla truplo Srečka. Srečko je žalostno končal pod drevesom oljke ogromnega oljčnega nasada. Ornitologa sta s Srečka snela GPS sledilno napravo in plastičen obroček ter raziskala okolico. Na truplu ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica trupla pa je bila postlana z drobci plastične vrečke. Z zbranih podatkov predvidevamo, da se je Srečko zapletel v plastično vrečko in poginil. V prebavnem traktu in želodcu nismo našli sledi plastike, vendar pa je zajeten del vsebine želodca predstavljalo perje, kar na mestu samem ni vzbudilo posebne pozornosti.

V naslednjih treh dneh sta Alen in Tilen raziskala območja, kjer se je tekom svojega bivanja v Tuniziji zadrževal tudi Srečko. Obiskala sta jezero Kelbia, ki ga je dan pred usodno nesrečo obiskal tudi Srečko. Polslano jezero v tem letnem času gosti na tisoče pobrežnikov, med katerimi še posebaj izstopajo plamenci, sabljarke in številne vrste martincev ter prodnikov. Srečko je nekajkrat obiskal tudi manjše sladkovodno jezero v bližini znamenitega Takrouna, kjer se je najverjetne prehranjeval. Na jezeru sta ornitologa v času obiska opazovala velike jate beloglavk, kostanjevk, regelj in drugih rac.

Največje presenečenje odprave je ornitologa kljub vsemu pričakalo zadnji dan. Raziskala sta območji, ki ju je svoj čas bivanja v Tuniziji Srečko obiskal prav vsak dan. Prvo območje, oljčni nasad približno 2 kilometra severno od mesta pogina Srečka je gostil približno 30 belih štorkelj in več sto kravjih čapelj in krokrajev. Hitro sta ugotovila, kaj je ptice pritegnilo v ta zanje neobičajen habitat - odlagališče klavničnih odpadkov. Med odpadki so prevladovali ostanki perutnine, od koder najverjetneje tudi izvira perje, ki sta ga našla v želodcu Srečka. Štorklje, ki sta jih na tem mestu opazovala so najverjetneje pripadale stalni populaciji, ki v okolici mesta Enfidha preživi celo leto. Zvečer so se štorklje odpravile v bližino mesta, kjer so spale na električnih drogovih in oddajnikih.

Drugo območje, ki ga je Srečko redno obiskoval, je bil oljčni nasad približno kilometer in pol vzhodno od mesta pogina. Na tem mestu sta našla električni drog, na katerem je Srečko vsako noč prespal. Slednje je potrdil tudi časovni zapis na podatkih o točkah, ki jih je posredovala sledilna naprava.

Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, z zagotovostjo pa vemo, da se je Srečko v družbi drugih štorkelj večino časa prehranjeval na odlagališču klavničnih odpadkov v bližini mesta Enfidha, kjer je tudi prenočeval na električnem drogu. Okoliščine s kraja smrti nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, ki v ogromnem številu ležijo raztresene po pokrajini, še posebej veliko pa jih je na odlagališču, kjer se je Srečko prehranjeval. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa bi bilo glede na okoliščine zelo težko ugotoviti.

Srečkova usoda nas je tako naučila, da je selitev štorkelj in ostalih ptic precej nepredvidiljivo in tvegano potovanje, predvsem pa nas žalosti dejstvo, da je za njegov popolnoma nepotreben tragičen konec krivo prav onesnaženje narave s plastiko za enkratno uporabo. Srečko je tako še ena žrtev človekovega neodgovornega ravnanja z okoljem in dodaten razlog, da začnemo ukrepati še danes ter s skupnimi močmi spremenimo svet na bolje.

Nazaj