Tradicija za prihodnost

125 let pozitivne energije

Družba Elektro Ljubljana je od svojih začetkov pa do današnjih dni tehnološko napredno podjetje, ki skrbi, da električna energija služi ljudem in omogoča napredek. Od vpeljave prve javne razsvetljave v Sloveniji konec 19. stoletja pa do vzpostavljanja pogojev za razvoj e-mobilnosti na začetku 21. stoletja ostajamo pionirji razvoja v službi ljudi.

Dolga tradicija za svetlo prihodnost

• 1896

  Začetek dejavnosti podjetja

  Z gradnjo vodarne in elektrarne v Kočevju je mesto dobilo pitno vodo in elektriko. Začetek proizvodnje električnega toka v mestu ob Rinži predstavlja prvi zametek javnega električnega omrežja in rojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem. 
  

• 1898

  Začetek elektrifikacije Ljubljane

  V Ljubljani je električna luč prvič zagorela 1. januarja 1898. Ljubljana je dobila svojo prvo lastno elektrarno na parni pogon. Lastnica elektrarne je bila mestna občina, za razliko od industrijskih pa je spadala med javne elektrarne. Elektriko, ki jo je proizvedla Mestna elektrarna Ljubljana (MEL), so uporabljali predvsem za javno razsvetljavo. Elektrarna je imela tedaj 794 žarnic in 48 obločnic. Električno razsvetljavo so pričeli uvajati tudi v javna poslopja, ostala elektrifikacija pa se je uvajala in širila razmeroma počasi.
  

• 1903

  Začetek elektrifikacije Zasavja

  Trboveljske premogokopne družbe so za razsvetljavo dveh rovov in pogon ventilatorjev leta 1903 postavile dinamo, leta 1904 pa še dva generatorja. Preko transformatorja in 700 m dolgega prostega voda sta bila generatorja povezana med seboj. TPD je začela elektrificirati tudi rudarska naselja, ker pa ni imela koncesije za javno distribucijo električne energije, so rudarska naselja obravnavali kot sestavni del TPD.

• 1909

  Začetek elektrifikacije Dolenjske

  Franc Seidl in Josip Košiček sta na žagi in mlinu v Prečni zgradila majhno elektrarno moči 50 kVA ter od tam daljnovod 3 kV do Bolnišnice usmiljenih bratov v Novem mestu. S tem se je začelo oskrbovanje Novega mesta z električno energijo in elektrifikacija Dolenjske.
  

• 1913

  Izgradnja Zadružne elektrarne v Trbovljah

  Za namen javne elektrifikacije zgradijo Zadružno elektrarno z močjo 2 x 25 kW in napetostjo 2 x 150 V in začnejo elektrificirati tudi ostale hiše, ki niso bile rudniške.
  

• 1925

  Dva motorja sta v MEL poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmenični tok in s tem trofazni  tok.
  

• 1939

  MEL je leta  prevzela Elektriško zadrugo v Šiški.  S tem je prišlo do zaokrožene celote dobave električne energije v Ljubljani. 

• 1941 - 1945

  Dejavnost je zamrla, zgradili so le dve transformatorski postaji. Elektrarna je bila med vojno  podrejena italijanskemu častniku, RTP Črnuče in HE Česenj pa sta bili pod nemško okupacijo.

• 1947

  Opustitev enosmernega toka v MEL.

• 1958

  V Ljubljani ukinejo tramvaj in začnejo ustavljati  MEL. V začetku 60. let je toplarna prevzela proizvodnjo  elektrike za celo Ljubljano in njeno  okolico.
  

• 1963

  Po sprejemu novega zakona o elektrogospodarskih organizacijah je republiški izvršni svet ustanovil nova podjetja za distribucijo električne energije. V Elektro Ljubljana so bila tako vključena dotedanja samostojna podjetja, ki so postala njegove poslovne enote Elektro Ljubljana mesto, Elektro Ljubljana okolica, Elektro Kočevje, Elektro Novo mesto in Elektro Trbovlje.

• 1966

  Začetek prehoda iz napetostnega nivoja 35 kV na 110 kV.
  

• 1966

  Začetek uvajanja sistema sekundarne zaščite.
  
   

• 1968

  Začetek uvajanja poslovnega informacijskega sistema.

• 1973

  Začetek prehoda napetostnega nivoja 10 kV na 20 kV.

• 1976

  Začetek uvajanja daljinskega vodenja postrojev.

• 1978

  Začetek ozemljevanja SN nevtralne točke.

• 1980

  Začetek uvajanja računalniških obdelav v centre vodenja.

• 1988

  Začetek uvajanja integriranega informacijskega sistema.

• 1988

  Javno podjetje na podlagi predhodno izvedenega lastninjenja postane delniška družba, katere večinski lastnik je država.

• 1991

  Začetek uvajanja digitalnih sistemov v daljinsko vodenje.

• 1992

  Začetek uvajanja enojnih SN zbiralnic v RTP.

• 1993

  Začetek uvajanja polizoliranih PAS vodnikov.
  

• 1997

  Uvedba MTK sistema na 110 kV nivo.
  

• 1999

  Začetek uporabe univerzalnih SN kabelskih vodnikov.
  

• 2000

  Začetek uvajanja prenosa podatkov preko optičnih vlaken, ovitih okoli vodnikov DV 110 kV.
  

• 2002

  Ustanovljena družba Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, katere osnovna dejavnost je inženiring s področja obnovljivih virov; danes deluje kot hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana, Elektro Ljubljana OVE, d. o. o.
  

• 2007

  Trg z električno energijo se je popolnoma odprl in vsi državljani so si lahko prosto izbrali dobavitelja električne energije.

• 2007

  Začetek uvajanja indirektno ozemljene nevtralne točke preko resonančne dušilke.

• 2010

  Postavitev prve polnilnice za električna vozila.
  

• 2011

  Postopek izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v novo družbo z namenom ločitve omrežne in tržne dejavnosti. S 1. 12. 2011 je hčerinsko podjetje Elektro energija, d. o. o., pričelo poslovati v polni funkciji.

• 2014

  Vključitev prve virtualne elektrarne v elektroenergetski sistem. Virtualna elektrarna omogoča izvajanje storitev prilagajanja odjema in razpršene proizvodnje s pomočjo industrijskih odjemalcev in s tem preprečuje preobremenitev v distribucijskem omrežju. 

  

• 2014

  Februarski žled je prizadel več kot 400 km omrežja, na področju Elektra Ljubljana je tako brez napajanja ostalo več kot 100.000 odjemalcev. Poškodovanih je bilo več kot 1.750 električnih vodov.

  Pri odpravi ujme je sodelovalo več kot 500 delavcev Elektra Ljubljana, ki so dali vse od sebe, da so lahko v najkrajšem možnem času odjemalcem ponovno zagotovili napajanje z električno energijo.

  

• 2015

  Instalacija hranilnika električne energije, prvega baterijskega sistema na elektrodistribucijsko omrežje.

• 2016

  Združitev Elektro energije z GEN-I

  Združitev družbe Elektro energija z najboljšim strateškim partnerjem nam omogoča dolgoročno utrjevanje vodilnega položaja na slovenskem energetskem trgu in ohranjanje odličnega nivoja storitev za uporabnike.

  

• 2016

  120. Obletnica na Ljubljanskem gradu
  

• 2017

   

  Začetek projekta namestitve infrastrukturnih pametnih merilcev

  

• 2017

  Snegolom

• 2019

  Novi logotip in celostna grafična podoba

  

• 2019

  Podpis konzorcijske pogodbe za zeleno preobrazbo

  

• 2019

  Odprtje prvega energetskega otoka v Trebnjem

  

• 2021

  Prenova distribucijskega centra vodenja in uvedba novega sistema SCADA ADMS

•