Štorklje se pregovorno vračajo, z njimi pa tudi projekt Leti, leti štorklja, ki ga letos prav tako izvajamo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Letos smo z napravami za sledenje opremili tri mladiče iz istega gnezda, tako bomo lahko prvič doslej spremljali selitev celotnega zaroda. Še preden pa jih pospremimo na pot, je čas, da pogledamo, kaj smo se naučili iz potovanja Srečka in Bele. Svoj pogled je ob tej priložnosti z nami delil dr. Damijan Denac, direktor DOPPS:
“Živimo v času velikih sprememb in ptice so ene njihovih pokazateljev. Populacije nekaterih se dramatično zmanjšujejo, druge se povečujejo in pojavljajo na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo, spreminjajo pa se tudi selitveni vzorci.
Za belo štorkljo velja prepričanje, da ji klimatske spremembe ustrezajo. Populacija se je povečala, prav tako naselitveno območje, tako v Evropi kot Sloveniji. Kljub ugodnim trendom v zadnjem času pa je še vedno živ spomin na osemdeseta leta, ko je večinoma zaradi katastrofalnih suš v Sahelu ter v kombinaciji z izgubo optimalnega življenjskega okolja v Evropi populacija bele štorklje doživela globalni zlom in je v številnih državah takrat celo izumrla. Zgodovina nas uči, da lahko do sprememb v naravi pride hitro, mnogih pa se ne da napovedati.
Ravno zaradi aktualnih klimatskih sprememb je raziskovanje selitvenih vzorcev ptic trenutno zelo pomembno, saj dobivamo uvide v odzive organizmov in ekološke principe, ki nam lahko pomagajo pri njihovem ohranjanju in varstvu. Kljub temu da je bela štorklja dokaj dobro raziskana vrsta, je v zvezi z njeno selitvijo še veliko neodgovorjenih vprašanj. V preteklosti je prevladovalo prepričanje, da se spolno nezrele štorklje, ki spolno dozorijo šele v 4. letu starosti, ne selijo in prezimujejo v Afriki. Danes vemo, tudi na podlagi naših podatkov, da je očitno za mlade štorklje dokaj običajna selitev, vendar ne povsem do mesta izvalitve. Mlade štorklje iz Slovenije, ki smo jih spremljali z oddajniki GPS/GSM, so se selile do Turčije. Brez uporabe telemetrijskih naprav ne bi nikoli izvedeli, da je za štorklje na selitvi lahko smrtonosna celo plastika, kar je razkril nesrečni primer Srečka.
Mladiči z Ljubljanskega barja, ki smo jih s telemetrijskimi napravami opremili letos, bodo gnezdo predvidoma zapustili okoli 10. 8., nato bodo verjetno nekaj časa 'krožili' po Sloveniji ter se naposled odselili. Po kateri poti? Čez Balkan in Bospor ali čez Italijo in Sicilijo? Kje bodo prezimovali? Prva selitev je zanje največji izziv v življenju. Upamo, da jo bodo uspešno prestali in nam pokazali, kako se moramo zanje še boriti.”
Komaj čakamo, da se bodo naše štorklje podale na pot. Verjamemo, da nas bodo naučile marsikaj novega o svojih selitvah, z njihovo pomočjo pa bomo zagotovo znali še bolj ceniti čudoviti svet narave.
FOTO Miha Fras