• Kontakt
HITRI
KONTAKT

SPOROČANJE OKVAR
(24 na dan)

01 230 40 02

NAČRTOVANI IZKLOPI

Vsi načrtovani izklopi

VSI KONTAKTI

SPLOŠNE INFORMACIJE
(PON-PET med 6.00 in 18.00)
(01) 230 40 03
info@elektro-ljubljana.si

SPOROČANJE OKVAR
(24 ur na dan)
(01) 230 40 02

INFORMACIJSKE PISARNE

OSTALI KONTAKTI

VSE OBJAVE

Elektro Ljubljana za Energetski koncept Slovenije

2. junij 2016
Elektro Ljubljana za Energetski koncept Slovenije

Družba Elektro Ljubljana d.d. je ob 120-letnici svojega delovanja pripravila zbornik Prispevki k Energetskem konceptu Republike Slovenije. Ob izidu zbornika so se avtorji prispevkov zbrali na posvetu v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana in predstavili svoje poglede na energetski koncept: Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, dr. Dušan Plut, geograf, ekolog in zgodovinar, dr. Peter Kralj, strokovnjak na področju izrabe geotermalnih plinov, dr. Dušan Florjančič, strokovnjak na področju energetike, Dejan Savić, predstavnik Greenpeacea Slovenija, Natan Bernot, termodinamik, energetik, energolog, dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I in Janez Zakonjšek, strokovnjak na področju energetike.

Razprava je bila plodna in je ponudila vrsto zanimivih in pomembnih novih strokovnih pogledov na razvoj energetike v svetu, ki bi lahko bili koristni tudi pri oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije.

Povezava do zbornika:

Prispevki k razpravi o Energetskem konceptu Slovenije

 

Povezava do posnetka razprave:

Posvet ob izdaji zbornika Prispevki k Energetskem konceptu Republike Slovenije

Nekaj poudarkov iz zbornika, ki je bil vodilo za razpravo na posvetu:

Andrej Ribič: Prihodnost je v nizkoogljični energetiki in učinkoviti rabi energije

»Strateške usmeritve segajo v obdobje naslednjih 40 let. Zavzemamo se za to, da bi čim prej dobili dokument, ki bo jasen in razumljiv in bo ponudil realno uresničljivo pot do postavljenih strateških ciljev.«

Dr. Dušan Plut: Trajnostno sonaravna vizija

»Sonaravno vizijo slovenske energetike je možno  doseči zgolj z razvojno-okoljskim prelomom, ekosistemsko plansko-tržnim pristopom  in s poudarjeno lastno proizvodnjo tehnologij OVE. To bi omogočilo zmerno materialno blagostanje, ob zmanjševanju neenakosti ter solidarnosti do prihodnjih rodov in biosfere.«  

Dr. Peter Kralj: Energetika za dobrobit države in prebivalcev

Vpliv energetike na dobrobit države in njenih prebivalcev je zelo velik. Trenutno stanje na trgu z OVE in drugimi kogeneracijami, ki so predmet subvencioniranja, je nepregledno, celo zavajajoče. V kolikor bo državna in energetska stroka ostala pri monopolnem modelu ter še naprej vztrajala pri gradnji predimenzioniranih in finančno predragih proizvodnih objektov, kot sta na primer TEŠ 6 in II. blok JEK, s sredstvi davkoplačevalcev, bo slovensko gospodarstvo zelo težko in le v manjšem delu konkurenčno.

Mag. Nina Štros, Dejan Savić: Energetska politika, v čigavo korist?

Veliko pove podatek, da obnovljivim virom uspeva prodor, kljub temu da v svetovnem merilu samo fosilni viri dobijo za okrog 550 milijard USD subvencij letno, kar je več kot dvakratni znesek subvencij za obnovljive vire.  

Dr. Dušan Florjančič: Če ne veš, kam želiš, je vsaka pot napačna

»Analizirati je potrebno možne aplikacije alternativne energije, upoštevajoč lokacije virov in možne povezave z že obstoječim električnim omrežjem. Poseben izziv ob tem predstavlja eliminacija prevelikega vpliva politike pri odločanju o uporabi alternatvnih virov energije. Natan Bernot: Ne zgolj energetika, pomembna je energologija »Delo in energija, dinamika dela in delovnih mest je odvisna od dinamike rabe sodobne energije.«

Janez Zakonjšek: Zagotavljanje dolgoročne energetske neodvisnosti

»Dejstvo je, da mora Republika Slovenija do leta 2055 zgraditi vsaj dva jedrska reaktorja z ustrezno generacijo s skupno močjo 2000 MW. Seveda pa je treba  vlagati tudi v izkoriščanje vodne energije, kajti razpoložljiva sončna in vetrna energija sta v Sloveniji lahko samo »priboljšek« k osnovnim virom energije.«  

Dr. Robert Golob: Afiniteta do elektro znanosti

»Prava dilema je, kako naj se Slovenija pozicionira, da bo pri prehodu v brezogljično družbo aktivna nosilka sprememb in ne pasivna zasledovalka. Slovenija nima ne nafte ne plina, na našo srečo so nam prav elektro procesi od nekdaj dobesedno zapisani v genih.«  

Marjan Drmota: Dolgoročnost energetske politike

»Pri kreiranju energetske politike moramo imeti v mislih tudi posledice,  ki jih tak koncept prinaša za gospodarstvo. V okviru možnosti mislimo tudi na to, da bi skozi uresničitev koncepta razvili gospodarske subjekte, ki so lahko na globalnem trgu ponudniki izdelkov in rešitev.«