• Kontakt

SPLOŠNE INFORMACIJE
(PON-PET med 6.00 in 18.00)
(01) 230 40 03
info@elektro-ljubljana.si

SPOROČANJE OKVAR
(24 ur na dan)
(01) 230 40 02

OSTALI KONTAKTI

VSE OBJAVE

Vloga distribucije v energetskem konceptu Slovenije

13. september 2017
Vloga distribucije v energetskem konceptu Slovenije

V Stari mestni elektrarni je danes potekala novinarska konferenca predstavnikov gospodarskega interesnega združenja za distribucijo električne energije, na kateri je pet predsednikov uprav distribucijskih podjetij v Sloveniji (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska), izpostavilo razvojno vlogo in njihov pomen za uresničevanje strategije Republike Slovenije ter predstavilo predloge za oblikovanje razvojno vzdržnega in uresničljivega Energetskega koncepta Slovenije za pristojno ministrstvo. Distribucijska omrežja podjetij morajo zagotavljati zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriko in so tista, ki postavljajo osnovne pogoje za kakovostno bivanje državljanov in nadaljnji razvoj države.

Za zagotavljanje nemotene oskrbe odjemalcev in za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema za električno energijo je ključnega pomena stabilno, robustno in napredno elektroenergetsko distribucijsko omrežje, ki mora biti redno vzdrževano in ustrezno načrtovano glede na potrebe in posebnosti lokalnega okolja. Tega se podjetja dobro zavedajo in ga dnevno uresničujejo. Področje distribucije električne energije je zelo pomembno za uresničevanje strategije Republike Slovenije, prav tako za pripravo razvojno vzdržnega in uresničljivega Energetskega koncepta Slovenije.

Energetski koncept Slovenije je namreč ključni dokument, ki ga naša država v tem trenutku potrebuje. Z njim bodo začrtane smernice razvoja slovenske energetike za naslednjih 40 let in s tem pot strateškim naložbam, ki bodo lahko pripeljale do želenega cilja, nizkoogljične družbe. V tem obdobju bo morala Slovenija, poleg izgradnje novih objektov, ki bodo nadomestili energijo pridobljeno iz fosilnih goriv (predvsem iz nafte in njenih derivatov), nadomestiti tudi TEŠ in NEK, ki danes predstavljata več kot 60 % vse proizvedene električne energije. Pri oblikovanju tega koncepta distribucijska podjetja zavzemajo proaktivno držo, saj so prepričani, da je to njihova dolžnost in odgovornost.

Izzive in razvojno usmerjenost distribucijskih podjetij je na konferenci predstavilo pet predsednikov uprav distribucijskih podjetij. Spregovorili so o širini in pomenu distribucijskega sistema, predvsem pa izpostavili priložnosti, ki jih Energetski koncept prinaša in jih morajo pripravljavci ustrezno prepoznati. Tudi vlogo distribucijskega sistema.

GIZ - Distribucije električne energije vodi predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič, ki je izpostavil: "GIZ distribucija predlaga, da se gradivo, ki je osnova za pripravo EKS-a, uskladi z zakonom, pri tem pa spoštuje nacionalno specifiko in mednarodne obveznosti. Ker je to dokument, ki je predpisan kot osnova drugim načrtom, predpostavljamo, da bodo razkrite tudi uporabljene podatkovne podlage, predpostavke in izračuni. Pričakujemo, da bodo predstavljeni instrumenti države za realizacijo strateških ciljev ter vsaj nakazana pomembna vprašanja kot so politika cen, tarif, dajatev ter eksplicitnih in implicitnih podpor. Ob pričakovani precej bolj uravnoteženi obravnavi celotne energetske verige, z ustrezno umeščenostjo distribucije električne energije, je pomembna usklajenost energetske, okoljske, davčne in drugih politik. Ključni so pošteni in pregledni odnosi med uporabniki, akterji trga, izvajalci dejavnosti, družbeniki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami."

Mag. Boris Kupec, Elektro Celje: "Napoved porabe električne energije, ki se približuje 20 TWh, ni posebej problematična, niti ne odstopa dosti od pričakovanj, toda v elektroenergetskem sistemu je edino pomembno vprašanje moči in njene bilance! V EKS bi pričakovali kaj več o omrežjih, predvsem distribucijskih, ker se vsa razpršena proizvodnja vključuje v distribucijska omrežja. Pričakujemo, da razvoj omrežja ne bo sledil trendom povečanja porabe, kot je bilo to v preteklosti.

Iz dokumentov je moč razbrati tudi, da napredni samozadostni scenarij in napredni OVE scenarij predstavljata realno in smiselno možnost razvoja omrežja. Na mestu je vprašanje vključevanja razpršenih virov v omrežje, kako bo tak sistem obratoval in kaj bo pozimi, ko sončne elektrarne ne dajejo zadostnih moči. Vključevanje večjega obsega OVE v elektroenergetsko omrežje, predvsem sončnih in vetrnih proizvodnih naprav, zahteva večje rezerve energije in moči ter prilagajanje odjema in proizvodnje. Doslej so prilagajanje proizvodnje v veliki meri zagotavljale premogovne elektrarne, z večjim deležem OVE pa bodo to vlogo prevzele razpoložljive akumulacije hidroelektrarn, hidroelektrarne s črpalno akumulacijo in plinske elektrarne. Pri nas akumulacijskih elektrarn nimamo, HE imajo majhne dnevno-nočne akumulacije, bazen ČE Avče je zelo majhen, trenutno pa še ne poznamo uporabnega načina hrambe večjih količin elektrike."

Mag. Bojan Luskovec, Elektro Gorenjska je izpostavil aktivno vlogo uporabnika v prihodnosti ob ustrezni tarifni podpori: "Za doseganje zastavljenega dolgoročnega cilja prehoda v nizkoogljično družbo, je potrebno že sedaj krepiti predvsem elektrodistribucijska omrežja. V novem energetskem okolju v prihodnosti odjemalec prevzema aktivno vlogo v delovanju energetskega sistema ter na področju učinkovite rabe energije. Proaktivnost uporabnika pa lahko omogočijo le okrepljena in pametna oz. digitalizirana elektrodistribucijska omrežja ter ustrezni tarifni sistemi, ki jih dosežemo z ustrezno omrežninsko tarifno politiko."

Mag. Andrej Ribič, Elektro Ljubljana: "Distribucijsko omrežje Slovenije z električno energijo oskrbuje več kot 945.000 odjemalcev. Prevzem električne energije iz distribucijskih virov se drastično povečuje in danes je nanj priključenih že več kot 4.500 proizvodnih virov, ki proizvedejo 1 TWh električne energije. Iz Energetskega koncepta je razbrati, da se bo do leta 2030 proizvodnja distribuiranih virov zvišala za 3 do 7 TWh. Velika pomanjkljivost Energetskega koncepta Slovenije je, da ne predvideva smeri razvoja elektrodistribucijskega sistema, ki bo v prihodnjih letih deležen največjih sprememb.

Razvoj omrežja bo prisiljen slediti trendom informatizacije in digitalizacije omrežja, ter v določeni meri sodelovati pri oblikovanju brezogljične družbe, kateri sledi tudi strateška usmeritev Slovenije. Enega od pomembnih elementov brezogljične družbe bo predstavljalo tudi omrežje s katerim se bo zagotavljala elektromobilnost, ki je ključna za vzpostavitev brezogljične družbe. Energetski koncept bi moral nakazati tudi rešitve in pristope k tovrstnim izzivom.

Vsi scenariji so usmerjeni k večji porabi električne energije (elektrifikacija prometa in ogrevanja ter priključevanje razpršenih obnovljivih virov). Večino povečanja potreb po električni energiji pa bo nosilo distribucijsko omrežje."

Uroš Blažica, Elektro Primorska: "V EKS ni nikjer natančno določeno financiranje razvoja omrežja oziroma ni jasne povezave med viri financiranja in zadanimi cilji razvoja distribucijskega omrežja. Poleg ostalega v EKS končna cena električne energije, ki kot vemo ima več komponent, ni dovolj razdelana."

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.giz-dee.si.

Pripombe na gradiva o Energetskem konceptu Slovenije, ki jih je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo dne 7.6.2017.

Novinarska konferenca .pptx prezentacija