• Kontakt
HITRI
KONTAKT

SPOROČANJE OKVAR
(24 na dan)

01 230 40 02

NAČRTOVANI IZKLOPI

Vsi načrtovani izklopi

VSI KONTAKTI

SPLOŠNE INFORMACIJE
(PON-PET med 6.00 in 18.00)
(01) 230 40 03
info@elektro-ljubljana.si

SPOROČANJE OKVAR
(24 ur na dan)
(01) 230 40 02

INFORMACIJSKE PISARNE

OSTALI KONTAKTI

VSE OBJAVE

Zahtevno leto zaključujemo z 11,3 milijona dobička

17. junij 2021
Zahtevno leto zaključujemo z 11,3 milijona dobička

V družbi Elektro Ljubljana smo na letni novinarski konferenci v Stari mestni elektrarni predstavili rezultate poslovanja v letu 2020. Leto, ki je minilo v posebnih razmerah, smo zaključili z dobičkom v višini 11,3 mio. EUR. Prenovili smo distribucijski center vodenja, v letošnjem letu pa bomo zaključili z uvedbo novega sistema za upravljanje omrežja. V največji mreži polnilnic za električna vozila Gremo na elektriko smo tudi v lanskem letu beležili rast uporabe.

Predsednik uprave, mag. Andrej Ribič, je z izkazanimi rezultati zadovoljen. »Glede na zahtevne zunanje okoliščine smo leto 2020 sklenili nadvse uspešno. Veliko truda smo usmerili v dolgoročno stabilnost poslovanja ter tako kljub negotovim gospodarskim in finančnim razmeram za uspešno in finančno stabilno poslovanje prejeli certifikat platinaste bonitete odličnosti AAA ter nagrado delnica leta trga SI ENTER, ki jo podeljuje Ljubljanska borza.«

Predstavil je tudi vpliv epidemije na poslovanje. Svoje delo smo popolnoma prilagodili novim razmeram in zagotovili nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema. »Hitreje smo digitalizirali procese v podjetju, uvedli pa smo tudi nove oblike dela. Ključne operativne kadre v distribucijskih centrih vodenja smo razporedili v ločene skupine in na različne lokacije, da je bilo tveganje za okužbo minimalno.«

Mag. Marjan Ravnikar, izvršni direktor finančno-računovodskih storitev, je predstavil rezultate poslovanja v preteklem letu. Izpostavil je vpliv spremembe Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, na podlagi katerega se zmanjšuje donos s 5,26 na 4,13 %. »Čisti poslovni izid je bil zaradi tega manjši s primerljivim v preteklem letu in je znašal 11,3 mio. EUR, v primerjavi z načrtovanim pa manjši za 12,7 %. Čisti prihodki od prodaje pa so bili za 3,2 % nižji od načrtovanih.«

Investicijska dejavnost je bila nekoliko manjša od načrtovane. Za investicije smo namenili 35,8 mio. EUR. Med temi so bile pomembnejše vključitev RTP 110 kV Ivančna Gorica in priključnega daljnovoda 2 x 110 kV Grosuplje–Ivančna Gorica na odseku Ivančna Gorica–Trebnje, zahtevna rekonstrukcija RTP 110/20 kV Kamnik, pri kateri smo izvedli prvi dve fazi, ter zaključek gradbenih del na RTP 110/20 kV Dobruška vas in začetek gradnje nadomestne RTP 110/20 kV Vodenska.

Posebno zadovoljni smo, da smo kljub razmeram končali zelo pomemben projekt uvedbe novega sistema SCADA/ADMS, pri tem pa smo tudi prenovili prostore distribucijskega centra vodenja. Novi sistem je velik korak k še bolj zanesljivemu upravljanju distribucijskega omrežja, omogoča napredne funkcije vodenja in razvoj novih storitev za uporabnike. Te med drugim omogoča tudi napredni merilni sistem, v katerega je bilo konec leta 2020 vključenih že več kot 232.000 oziroma 69 % vseh uporabnikov distribucijskega sistema na območju Elektra Ljubljana, kar jih med slovenskimi elektrodistributerji uvršča v vrh nameščenih naprednih merilnih naprav.

Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave, je izpostavil problematiko povečanega obsega zahtev za priključitev obnovljivih virov na distribucijsko omrežje ob zapletenih in zahtevnih formalnih in tehničnih postopkih za njihovo priključevanje.

Posledice ciljev energetske politike do leta 2050 pomenijo intenzivno elektrifikacijo rabe energije. »To pomeni tudi 12 TWh energije iz novih obnovljivih virov. Scenarij temelji predvsem na sončnih elektrarnah, kar pomeni 12.000 MW dodatne priključne moči med tem, ko je sedanja instalirana moč celotne proizvodnje v Sloveniji je cca 3.500 MW. Razpršena proizvodnja močno vpliva na razmere v distribucijskem omrežju Elektra Ljubljana in rasti števila obnovljivih virov energije bo nemogoče slediti brez pospešenega nadgrajevanja omrežja,« je pojasnil Curk.

Področje e-mobilnosti, ki ga sooblikujemo z največjim slovenskim sistemom polnilne infrastrukture Gremo na elektriko, je leta 2020 kljub krizi zaradi covida-19 dobilo popolnoma nov zagon. Na trg so prišle nove večje količine vozil in kljub njihovi skromnejši uporabi zaradi krize so številke polnjenj in porabljene energije presenetljivo zrasle. Temu smo v podjetju sledili s številnimi novimi polnilnicami. Hkrati smo domačim uporabnikom omogočili gostovanje na Hrvaškem v omrežju polnilnic HT in v omrežju polnilnic MOON, ki ga upravlja Porsche Slovenija. Intenzivno se ukvarjamo tudi z razvojem rešitev za zagotavljanje polnilne infrastrukture, predvsem za množično počasno pametno polnjenje, brez česar ob napovedanem povečanju števila električnih vozil v prihodnjih 30 letih elektroenergetski sistem ne bo zdržal.

V podjetju nadaljujemo tudi s projektom Leti, leti štorklja, ki smo ga začeli leta 2019. Takrat smo skupaj z DOPPS prvič opremili dve štorklji z napravama GPS in jima sledili na njuni selitvi. Leta 2020 smo opremili še tri štorklje iz istega gnezda v Bevkah. Sledenje po interaktivnem zemljevidu nam daje vpogled v potek poti, postanke, izbor smeri - štorklje namreč potujejo v Afriko po različnih selitvenih poteh. »Spremljanje štorkelj preko zaslona nas je na začetku navdajalo z občutkom lahkotnosti tega potovanja, a smo ob spremljanju različnih usod spoznali, da je selitev najbolj nevarno obdobje v njihovem življenju. Tako so štiri od petih opremljenih štorkelj žal nesrečno končale, smo pa za skoraj vse ugotovili vzrok nesreče. Še vedno pa spremljamo potovanje štorklje Bele, ki se po dveh letih in več kot 33.000 prepotovanih kilometrih trenutno nahaja v bližini Kaira," je povedala vodja Službe za korporativno komuniciranje Kristina Sever. Izsledki projekta bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Posnetek novinarske konference TOP TV 

Foto: Miha Fras