V prestolnici sta gradnja novih stavb in ustanavljanje novih podjetij izrazito povečala porabo električne energije. Zaradi tega so obstoječe razdelilne transformatorske postaje preobremenjene. V Elektru Ljubljana smo za nemoteno elektroenergetsko oskrbo uporabnikov pristopila k izgradnji dodatnih zmogljivosti in obnovi obstoječih dotrajanih objektov. »Dejstvo je, da se potrebe odjemalcev povečujejo, prav tako se na omrežje priključujejo novi odjemalci, novi industrijski obrati, hoteli in podjetja. V Elektru Ljubljana smo za potrebe odjema na področju centra Ljubljane, zgradili novo RTP in začeli z obnovo obstoječe ob stari mestni elektrarni. Ker v središču mesta Ljubljana ni bilo prostih zemljišč, smo novo RTP zgradili v kletnih prostorih novega objekta v središču odjema. Nahaja se pod Situlo, na križišču Topniške, Vilharjeve in Šmartinske ceste. S priklopom 110 kV napajanja bo s polnim obratovanjem pričela v letošnjem letu. Obnova RTP Center, ki se je začela prejšnji mesec, pa bo predvidoma v celoti zaključena do konca leta 2024, skupna vrednost investicije, skupaj s priključnim kablovodom znaša približno 16,2 milijona evrov. Vrednosti investicij so sicer razdeljene na daljše časovno obdobje, saj lahko postopki od začetka pridobivanja dokumentacije in do predaje objekta trajajo tudi 10 ali več let,« je dejal predsednik uprave Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič.
Ljubljana bo zaradi vse večjih potreb dobila novo RTP
Nova RTP PCL (Potniški center Ljubljana) bo z električno energijo oskrbovala več kot 10 tisoč uporabnikov distribucijskega sistema, medtem ko jih obstoječa RTP Center oskrbuje že več kot 14 tisoč. Z vključitvijo RTP PCL v omrežje bodo zmanjšali konične tokovne izgube v omrežju za tisoč kilovatov (kW) na leto, vrednost investicije s priključnimi kablovodi pa znaša 11,6 milijona evrov. Pri vrednotenju izgub s povprečnimi cenami to pomeni letni prihranek v višini 300 tisoč evrov, pri današnjih cenah električne energije pa še veliko več. Izpostaviti velja tudi, da je bil RTP Center zgrajen pred 56. leti in je nefunkcionalen. Gradnja bo potekala vse do avgusta 2023, ko bo v celoti odstranjen star objekt in na istem mestu zgrajen novi. V objekt bosta vgrajena energetska transformatorja TR 110/20 kilovoltov (kV), moči 40 megavolt amperov (MVA), 110 kV GIS stikališče z zaščito, SN stikališče s štirimi sektorji in pripadajočo opremo zaščite ter vodenja.
Nove RTP so dobili tudi v Dolenjski regiji in Kamniku
Ker odjem ne raste samo v Ljubljani, smo v zadnjem obdobju naredili več razdelilnih transformatorskih postaj. Dolenjska regija je bila, kar se zagotavljanja napajanja novim odjemalcem tiče, ena najbolj kritičnih. Zato smo tam omrežje ojačili z dvema RTP. Prva je RTP Dobruška vas, ki je začela obratovati letos in je rešila problem napajanja Šentjerneja ter tamkajšnje industrijske cone, ki leži na meji z občino Škocjan. Pred postavitvijo te postaje je občina Šentjernej napajanje prejemala iz Novega mesta, investicija je znašala 5 milijonov evrov. RTP Ivančna Gorica pa je razbremenila občino Grosuplje, ki je pred tem napajala to območje, vključno z industrijsko cono, vanjo pa so vložili 22 milijonov evrov. Za pokritje rasti odjema v Kamniku je bila obnovljena RTP Kamnik, v katero je bil vgrajen dodaten transformator moči 31,5 kVA in razširjena RTP Mengeš. Za izgradnjo smo porabili 4,8 milijona evrov. Na območju Trbovelj je dokončana prva faza gradnje nove RTP Vodenska, ki bo skupaj z drugo fazo stala približno 4,7 milijona evrov.
Tudi sončne elektrarne potrebujejo močnejše RTP
RTP ali razdelilna transformatorska postaja je podporna točka, s katero se črpa električno energijo iz prenosnega omrežja v distribucijsko omrežje. RTP postaje potrebujemo, da uporabniška izkušnja uporabnikov ostane enaka. Hkrati tudi skrbi, da distribucijska mreža vzdrži vse odjemalce brez električnih izpadov. Domača raba povprečnega gospodinjstva na distribucijskem omrežju stalno narašča. Povprečna letna poraba znaša 4400 kWh, kar je za polovico več kot pred 30. leti, saj uporabljamo precej večje število električnih porabnikov (pomivalni stroji, računalniki, zabavna elektronika). Poraba električne energije v gospodinjstvih z ogrevanjem s toplotno črpalko je v povprečju dvakrat večja. Veliko takih gospodinjstev ima na strehi tudi sončno elektrarno in uporablja električno vozilo. Problem gospodinjstev s sončno elektrarno za distribucijsko omrežje je, da ti svojo letno porabo sicer pokrijejo s proizvedeno energijo, a hkrati obremenijo omrežje dvakrat bolj kot povprečno gospodinjstvo. Sončne elektrarne proizvajajo električno energijo večinoma samo poleti, medtem ko nimajo hranilnikov energije, ki bi to energijo shranili za zimske dneve brez sonca. Toplotno črpalko pa sicer potrebujemo v hladnih mesecih, ko je potreba po energiji večja. »Zato potrebujemo toliko več podpornih točk, ki bodo poskrbele, da so vsi odjemalci kljub sončnim elektrarnam preskrbljeni z električno energijo. Z vidika vodenja in varovanja (zaščite) so nove RTP opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, ki pomenijo tudi manjše izgube in manj hrupa,« je sklenil Zupančič.