• Kontakt
HITRI
KONTAKT

SPOROČANJE OKVAR
(24 na dan)

01 230 40 02

NAČRTOVANI IZKLOPI

Vsi načrtovani izklopi

VSI KONTAKTI

SPLOŠNE INFORMACIJE
(PON-PET med 6.00 in 18.00)
(01) 230 40 03
info@elektro-ljubljana.si

SPOROČANJE OKVAR
(24 ur na dan)
(01) 230 40 02

INFORMACIJSKE PISARNE

OSTALI KONTAKTI

OBVESTILA

 

Zanesljivejša in kvalitetnejša oskrba z električno energijo na širšem območju Vrhnike

11. junij 2009

V nizu pomembnih investicij Elektro Ljubljana danes odprl novo razdelilno transformatorsko postajo (110/20) Vrhnika.

 
 

(Vrhnika, 1. oktober, 2008)  Minister Andrej Vizjak, župan Vrhnike Marjan Rihar in predsednik uprave Elektra Ljubljana d.d. Mirko Marinčič so danes na Vrhniki svečano odprli novo razdelilno transformatorsko postajo (RTP), ki bo omogočila zanesljivejšo in kvalitetnejšo oskrbo z električno energijo na širšem območju Vrhnike, Borovnice in nazaj proti zahodnim predmestjem Ljubljane.


 

 


 

RTP Vrhnika bo po vključitvi v obratovanje zagotavljala tudi napajanje novi industrijski coni, ki nastaja oziroma se razvija neposredno ob novem objektu RTP, prav tako se bo po izgradnji RTP Vrhnika ter še naknadno izvedenih 20 kV vključitvah povečala zanesljivost in kvaliteta napajanja obstoječih odjemalcev električne energije na širšem območju Vrhnike, Borovnice in nazaj proti zahodnim predmestjem Ljubljane.


 

 


 

RTP Vrhnika je zasnovana kot daljinsko voden objekt brez stalne posadke s 110 kV stikališčem z dvema daljnovodnima, dvema transformatorskima poljema, dvema energetskima transformatorjema prestavnega razmerja 110/20 kV moči po 31,5 MVA, 20 kV stikališčem s 24 celicami, s komandno stavbo in priključnim 110 kV dvosistemskim daljnovodom dolžine 1,8 km.


 

 


 

RTP Vrhnika se je v načrtu naložb Elektra Ljubljana, d.d. prvič pojavila v začetku 90. let. Takrat je že bila določena tudi širša lokacija nove RTP, in sicer na območju ob vojašnici, tj. ob cesti za Podlipo in vzpetino med Hruševcem, na severovzhodnem delu Vrhnike. V teh letih smo precej neuspešno poizkušali odkupiti zemljišče za omenjeni RTP, za kar so bili vzroki denacionalizacija in lastniki, ki so za vrnjena zemljišča poizkušali iztržiti čim več. Ustrezno zemljišče smo tako odkupili šele leta 2002, gradbeno dovoljenje pa pridobili leta 2006. Ves ta čas so se elektroenergetske razmere na območju Vrhnike slabšale, in sicer že do take mere, da na območju Vrhnike in širše okolice ni bilo mogoče več izdajati elektroenergetskih soglasij za priklop novih odjemalcev oziroma za povečanje odjema električne energije obstoječih odjemalcev. Sicer pa gradnjo RTP Vrhnika utemeljuje študija EIMV, tj. Razvoj elektrodistribucijskega omrežja JP Elektro Ljubljana: Notranjska, referat štev. 1523/2, iz leta 2001.


 

 


 

Gradnjo RTP Vrhnika smo začeli konec leta 2006, in sicer s pilotiranjem platoja, na katerem zdaj stoji nov objekt RTP. To zemljišče je namreč podaljšek Ljubljanskega barja; gre za močvirnat in zelo slabo nosilen teren. Za zagotovitev ustrezne nosilnosti terena je bilo potrebno na podlagi geomehanskih presoj in meritev izdelati mrežo iz 66 pilotov premera 100 cm in globine 24 m, merjeno od kote terena. Na tej mreži pilotov smo potem zgradili temelje za 110 kV stikališče, transformatorske bokse ter objekta komande in 20 kV stikališča. Gradbena dela so se tako izvajala v prvi polovici lanskega leta, dela pa so bila popolnoma končana do konca lanskega poletja.


 

 


 

V začetku lanskega septembra se je začela dobavljati primarna in sekundarna oprema za objekt; dobave so trajale do vključno oktobra. Dva energetska transformatorja 110/20 kV moči po 31,5 MVA sta bila dobavljena in montirana v pripravljene transformatorske bokse v začetku novembra. Elektromontažna dela smo začeli oktobra in jih končali marca letos. Od marca naprej smo izvajali preizkušanja in nastavitve zaščitnih naprav. Ta dela so bila končana v mesecu juliju, ko je bil opravljen tudi interni tehnični pregled objekta.


 

 


 

Poleg samega objekta RTP Vrhnika smo za potrebe primarne vključitve omenjenega objekta v 110 kV prenosno omrežje zgradili dvosistemski 110 kV daljnovod. Glede na to, da smo gradbeno dovoljenje za daljnovod pridobili šele v oktobru lani, smo gradnjo daljnovoda začeli decembra lani. Temelje stojnih mest daljnovoda je bilo prav tako treba najprej pilotirati zaradi že prej omenjenega slabo nosilnega terena. Zaradi zapleta z enim izmed lastnikov zemljišča, na katerem je bil načrtovan daljnovodni steber, smo bili prisiljeni gradnjo v februarju prekiniti in jo nadaljevati marca, tj. po uspešno rešenem zapletu. Daljnovod je bil dokončan v maju, v juniju je bil opravljen interni strokovno tehnični pregled objekta, v juliju pa je bil daljnovod vključen v obstoječi 110 kV daljnovod Kleče–Logatec. Z vključitvijo priključnega 110 kV daljnovoda je bil na napetost priključen tudi sam objekt RTP Vrhnika, ko so se na njem začeli izvajati zagonski in funkcionalne preizkusi, ki bodo trajali do tehničnega pregleda objekta, ki ga načrtujemo v zadnjem kvartalu letos. RTP Vrhnika bo vključen v redno obratovanje po pridobitvi uporabnega dovoljenja, tj. po uspešno opravljenem tehničnem pregledu.        


 

 


 

Izvajalci


 

Vso projektno dokumentacijo za objekt RTP Vrhnika je izdelala projektantska družba IBE Ljubljana.


 

Gradbena dela je izvedla družba Primorje Ajdovščina s podizvajalcem gradbenih del Marc Ajdovščina.


 

Večji del primarne opreme 110 kV, to je odklopnike, merilne transformatorje in odvodnike prenapetosti,  in izvajalec vseh elektromontažnih del na objektu je bila družba C&G Ljubljana, del primarne opreme 110 kV, to je ločilnike, in sekundarno opremo z opremo zaščite in vodenja proizvajalca ABB, je dobavila družba Elektronabava Ljubljana.


 

20 kV celice z izvlačljivimi odklopniki na vozičkih za 20 kV stikališče je izdelalo in dobavilo podjetje TSN iz Maribora.


 

Dva energetska transformatorja moči po 31,5 MVA je izdelala in dobavila družba ETRA33 Ljubljana.


 

Dvosistemski 110 kV priključni daljnovod je zgradila družba Elektroservisi Trzin, ki je bila tudi podizvajalec vseh elektromontažnih del na objektu RTP.


 

Strokovno oceno za objekt s priključnim daljnovodom in prve meritve EMS in EMC je oz. bo izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar Ljubljana. 


 

 


 

Pridobivanje upravne dokumentacije, izdelavo projektne dokumentacije, izvedbo naročil primarne in sekundarne opreme ter izvajalcev gradbenih in elektromontažnih del, izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo, izvedbo nastavitev in parametriranje naprav zaščite in vodenja ter izvajanje zagonskih in funkcionalnih preizkusov so vodili in nadzirali delavci strokovnih služb obratovanja in razvoja pri Elektru Ljubljana.


 

 


 

Investicijske vrednosti


 

RTP 110/20 kV Vrhnika s priključnim 110 kV daljnovodom in


 

s še ne izgrajenimi 20 kV vključitvami - skupaj                                       6,9 mio EUR


 

 


 

 RTP 110/20 kV Vrhnika                                                                       5,0 mio EUR


 

 priključni 110 kV daljnovod                                                                   1,1 mio EUR


 

20 kV vključitve ocena                                                              0,8 mio EUR


 

 


 

Vključitve 20 kV vodov v RTP Vrhnika


 

Vključitve 20 kV vodov v RTP Vrhnika obsegajo vključitev obstoječih DV za Vrhniko iz RTP Logatec in iz RTP Žiri prek samostojnih kabelskih izvodov iz nove RTP v smeri severozahod od novega objekta. V tej smeri se vključijo še predvideni DV Drenov grič in DV Horjul.


 

Obstoječi KB Vrhnika vodovod, KB Kovinarska, KB Vrhnika šola, KB Opekarna, DV Dragomer, DV Grosuplje in DV Zaplana se vključijo s kablovodi v koridorju v smeri jugovzhod proti RP Vrhnika.


 

 


 

Od vključitev v teh dveh smereh so že položeni vsi kablovodi v smeri severozahod vključno s kabli pokablitve obstoječega DV 20 kV RTP Logatec – RP Vrhnika, medtem,  ko je potrebno kabelsko kanalizacijo v smeri jugovzhod proti stari RP Vrhnika še v celoti zgraditi in po njej izvesti predvidene vključitve 20 kV vodov.


 

 


 

Celotna predvidena dolžina vseh 20 kV vključitev po izvodih znaša 10 km.


 

                                                                                                                                


 

Dosedanje napajanje področja RTP Vrhnika


 

Področje, ki ga bo napajala nova RTP Vrhnika se je do sedaj napajalo iz treh obstoječih RTP in sicer RTP 110/20 kV Logatec (napaja Vrhniko, Borovnico, Kamnik pod Krimom), RTP 110/20 kV Črnuče (napaja Brezovico, Polhov Gradec, Horjul) in in RTP 110/20 kV Žiri (napaja Lučine, Črni vrh, Vrzdenec).


 

 


 

Podatki o odjemalcih in slabe napetostne razmere


 

Na celotnem napajalnem območju nove RTP Vrhnika je ca. 15.500 odjemalcev, ki se sedaj napajajo iz oddaljenih RTP, in sicer iz RTP 110/20 kV Logatec, RTP Žiri ter preko RP 20 kV Kozarje iz RTP 110/20 kV Črnuče. Oddaljenost teh napajalnih virov od dejanskega središča porabe danes pomeni, da večini odjemalcev na tem območju ne moremo zagotavljati kvalitetne električne energije, saj na dolgih 20 kV napajalnih vodih prihaja do velikih padcev napetosti. Najbolj izpostavljen je tu DV 20 kV Grosuplje, ki iz RTP Logatec preko RP Vrhnika napaja odjemalce vse do Borovnice, Rakitne in Podpeči.


 

 


 

RTP Vrhnika bo lahko v celoti izkoriščena po vseh izvedenih vključitvah, za izvedbo katerih že dva meseca čakamo na gradbeno dovoljenje, odpravljene na večini napajalnega območja, na posameznih zaključenih območjih pa se bodo rešile z izgradnjo TP in sanacijami NN omrežja.