V letošnjem letu mineva natanko 100 let od začetka elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine, ki ga bo Elektro Ljubljana, d.d. obeležil v septembru z otvoritvijo prenovljene razdelilno transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Gotna vas.
Danes pa se na tem oskrbovalnem področju podjetje srečuje s problematiko zagotavljanja zanesljivega in neprekinjenega obratovanja omrežja. Edina rešitev za zagotovitev ustreznega napajanja je izgradnja 110 kV daljnovodov Bršljin - Gotna vas, Grosuplje - Trebnje, Kočevje - Črnomelj ter izgradnja RTP-jev 110/20 kV Ločna, Ivančna Gorica ter RTP Dobruška vas.
Pereč problem na področju DE Novo mesto je zagotavljanje zanesljivosti in neprekinjenosti obratovanja 110 kV omrežja. Vseh pet obstoječih RTP 110/20kV– Bršljin, Gotna vas, Trebnje, Črnomelj in Metlika se napaja zgolj enostransko iz razdelilne postaje Hudo, zaradi česar vsi, tako gospodarstvo kot gospodinjstva neizogibno, a nepotrebno čutijo izpade, izklope in okvare. Za zagotovitev ustreznega napajanja je edina rešitev izgradnja 110 kV daljnovodov Bršljin - Gotna vas (12 km), Grosuplje - Trebnje (34 km), Kočevje - Črnomelj (34 km) ter izgradnja RTP-jev 110/20 kV Ločna, Ivančna Gorica ter RTP Dobruška vas.
Strošek ekonomsko tehnično optimalne izvedbe naštetih investicij je ocenjen na skoraj 50 milijonov evrov. Vse so uvrščene v kratkoročne plane in v fazi umeščanja v prostor. Višina investicij je s finančnega vidika izredno visoka, a neizogibno potrebna, da področju Dolenjske in Bele krajine zagotovijo normalne razvojne možnosti. Do rešitev, ki odstopajo od ekonomsko tehnično optimalnega se odločno distancirajo, saj povzročajo ob omejenih sredstvih izločitev iz plana ali pa večletno oddaljitev realizacije celih objektov, česar pa si razvojno naravnana družba ne sme in ne more privoščiti.
V letošnjem letu mineva natanko 100 let od začetka elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine, ki ga bodo obeležili v septembru z otvoritvijo prenovljene RTP 110/20 kV Gotna vas. 1909 je novomeški posestnik in trgovec Franc Seidl začel z električno energijo oskrbovati uporabnike v centru Novega mesta. Sprva si je, to je bilo že leto poprej, električno razsvetljavo omislil samo za lastno uporabo. Energijo mu je proizvajala električna dinama moči 10 kW, ki je bila montirana na njegovi žagi v Novem mestu pod sodiščem ob reki Krki. Dinamo mu je poganjalo vodno kolo.
Tako se leto 1909 šteje kot mejnik pri razvoju oskrbe z električno energijo v regiji. Skoraj hkrati je podjeten ključavničarski mojster Josip Košiček za namen oskrbe svoje žage v vasi Kandija pri Novem mestu odkupil mlin v kraju Luknja pri Prečni. Popravil je zasilno zajetje, namestil turbino z močjo 100 KM, ki je poganjala generator 50kVA izhodne napetosti 3000 V, ter izgradil daljnovod do Kandije. Ker finančnega bremena ni zdržal, je vse skupaj prodal finančno močnejšemu Seidlu. Poleg Košičkove žage je bila prvi odjemalec električne energije iz HE Luknja bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji (današnji interni oddelek novomeške bolnišnice), ki je imela lastno transformatorsko postajo 20 kVA 3000/110 V.
Pričetki elektrifikacije Bele krajine segajo v leto 1932, ko je Metlika dobila električno energijo. Prejemala jo je iz HE Ozalj na Hrvaškem. Dve leti kasneje je električna energija prišla tudi v Črnomelj, in sicer iz kaloričnih central, montiranih na žagi »Jugoles« pri železniški postaji, in iz rudnika Kanižarica.
Velik razmah elektrifikacija dobi po koncu II. svetovne vojne. Prva RTP, zgrajena v Bršljinu pri Novem mestu, je pričela obratovati leta 1951, 110 kV daljnovod je vanjo prišel 1959, leto kasneje pa prvi transformator 110/20kV. Sledile so RTP 110/20kV Črnomelj, Gotna vas, Trebnje in Metlika s pripadajočimi 110 in 20kV daljnovodi in kablovodi.
Stoto obletnico elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine (1909-2009) bo Elektro Ljubljana obeležil septembra letos ob slovesni otvoritvi rekonstruirane RTP 110/20kV Gotna vas.
___________________________________________________________________________
Kratek opis DE Novo mesto
Distribucijska enota (DE) Novo mesto je ena izmed petih enot največjega slovenskega elektrodistribucijskega podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Enota pokriva 1.164 km2 veliko področje Dolenjske in Bele krajine s 47.000 odjemalci. Prostorsko je razdeljena na pet nadzorništev: Novo mesto, Trebnje, Šentjernej, Črnomelj in Metlika. Osnovno poslanstvo enote je zadovoljiti potrebe uporabnikov po zanesljivi dobavi kvalitetne električne energije na področju Dolenjske in Bele Krajine, in sicer z nudenjem storitev s področja dobave električne energije, izgradnjo in vzdrževanjem elektroenergetskega omrežja ter spremljajočimi storitvami. Skrbijo za preko 1000 km srednjenapetostnih (SN), 2000 km nizkonapetostnih (NN) vodov in 900 transformatorskih postaj (TP) 20/0,4kV. Z intenzivnim investiranjem v razvoj omrežja skušajo slediti hitremu razvoju regije. V lanskem letu so izgradili 0,6 km in rekonstruirali 3,5 km 20 kV nadzemnih vodov, položili 15,40 km 20 kV kablovodov. V elektroenergetsko omrežje so vključili tudi 11.93 km (NN) nadzemnih vodov ter 35,21 km NN kablov. Skupna vrednost investicij je dosegla 4,26 mio. €. Na več področjih, predvsem vinogradniških, se srečujejo s slabimi napetostnimi razmerami. V naslednjih desetih letih jih bodo ob enaki dinamiki investiranja z izgradnjo 80 novih transformatorskih postaj odpravili. Na enoti je zaposlenih 140 zaposlenih.