Elektro Ljubljana je ob stoti obletnici elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine odprl prenovljeno razdelilno transformatorsko postajo.
V letošnjem letu mineva sto let od začetka elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine. Častitljivo obletnico je Elektro Ljubljana danes obeležil z otvoritvijo prenovljene razdelilno transformatorske postaje (RTP) Gotna vas. Obnovljena RTP bo skupaj z ostalimi, še načrtovanimi investicijami, pripomogla k zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in neprekinjenosti obratovanja 110 kV omrežja, ki na območju novomeške distribucijske enote predstavlja velik problem. Omilila pa bo tudi izpade, izklope in okvare, ki jih sicer občutijo tako gospodarstvo kot gospodinjstva dolenjske in belokranjske regije.
Pereč problem na področju Dolenjske in Bele krajine je zagotavljanje zanesljivosti in neprekinjenosti obratovanja 110 kV omrežja. Vseh pet obstoječih RTP 110/20kV– Bršljin, Gotna vas, Trebnje, Črnomelj in Metlika se napaja zgolj enostransko iz razdelilne postaje Hudo, zaradi česar vsi, tako gospodarstvo kot gospodinjstva neizogibno, a nepotrebno čutijo izpade, izklope in okvare. Za zagotovitev ustreznega napajanja je edina rešitev izgradnja 110 kV daljnovodov Bršljin - Gotna vas (12 km), Grosuplje - Trebnje (34 km), Kočevje - Črnomelj (34 km) ter izgradnja RTP-jev 110/20 kV Ločna, Ivančna Gorica ter RTP Dobruška vas.
Strošek ekonomsko tehnično optimalne izvedbe naštetih investicij je ocenjen na skoraj 50 milijonov evrov. Vse so uvrščene v kratkoročne plane in v fazi umeščanja v prostor. Višina investicij je s finančnega vidika izredno visoka, a neizogibno potrebna, da področju Dolenjske in Bele krajine zagotovijo normalne razvojne možnosti. Do rešitev, ki odstopajo od ekonomsko tehnično optimalnega se odločno distancirajo, saj povzročajo ob omejenih sredstvih izločitev iz plana ali pa večletno oddaljitev realizacije celih objektov, česar pa si razvojno naravnana družba ne sme in ne more privoščiti.
RTP 110/20 kV Gotna vas je bila zgrajena leta 1980 in obsega 110 kV prostozračno stikališče s 6 polji in 20 kV stikališče v klasični zračno izolirani izvedbi 30 celic s komandno zgradbo. Po dograditvi tovarne Revoz, ki se napaja iz te RTP, se je pojavila potreba po ločitvi napajanja tovarne Revoz od preostalega odjema tako, da na proizvodnjo v Revozu ne bi več vplivali izpadi na srednje napetostni mreži splošnega odjema, nemirni odjem Revoza pa ne bi več motil preostalega splošnega odjema na srednje- in posledično nizko napetostni mreži.
Problem se je Elektro Ljubljana odločila rešiti z izgradnjo oziroma dogradnjo tretjega transformatorskega polja v 110 kV stikališču in predelavo 20 kV stikališča iz dveh na štiri sektorje. Pri odločitvi za poseg so upoštevali tudi, da so obstoječa primarna 110 kV oprema in obstoječa sekundarna oprema za zaščito po 25 letih obratovanja že precej dotrajani in, da obstoječi sistem daljinskega vodenja ni mogoče priključiti na nov Distribucijski center vodenja Elektra Ljubljana. Zato so zamenjali še primarno 110 kV opremo v obstoječih 110 kV poljih ter sekundarne naprave zaščite, meritev in vodenja celotnega objekta, v končni fazi pa je predvidena tudi vgradnja Petersenovih dušilk za izvedbo resonančne ozemljitve nevtralne točke energetskih transformatorjev. Z obnovo so pričeli konec leta 2007, dela pa so bila zaključena do julija 2009.
Vrednost del (brez vgradnje Petersenovih dušilk za izvedbo resonančne ozemljitve nevtralne točke energetskih transformatorjev) je znašala 2,7 milijona evrov.
________________________________________________________________________
Dodatne informacije
Aktualna problematika
Naj poudarimo, da za zgoraj omenjenih 50 MIO EUR Elektro Ljubljana načrtuje izgradnjo preko 80 km daljnovodov ter treh RTP-jev 110/20 kV. Zahteve civilne iniciative po pokablitvi pomenijo velike podražitve in sicer toliko, da bi bilo namesto naštetega za ista sredstva mogoče zgraditi le 24 km kablovoda in nobenega RTP-ja. Cenovna razmerja med daljnovodi ter kablovodi na 110 kV energetskem nivoju so zelo podobna kot so razmerja med avtocesto ter tuneli (podatki DARS), želje civilne iniciative pa je mogoče primerjati z zahtevo, da naj se avtoceste grade izključno podzemno. Vendar, če že ureditev energetskih razmer ter napredka in delovnih mest kot jih ta razvoj prinaša ne podpirajo, civilna iniciativa ne zahteva tunelov, verjetno zato ker potrebujejo več avtocest, da se bo lahko dolenjsko prebivalstvo vozilo na delo čim dlje od svojih domov. Elektro Ljubljana apelira na razum, politike, ki sprejemajo odločitve pa prosijo, naj se o vprašanjih razvoja in gospodarstva ne odločajo z merjenjem popularnosti pač pa strokovno. Tudi ob stoti obletnici elektrifikacije je treba gledati predvsem naprej! Če bi naši predniki ne bili napredni kot so bili, bi si še danes svetili s svečami.
Kratek povzetek zgodovine
1909 je novomeški posestnik in trgovec Franc Seidl začel z električno energijo oskrbovati uporabnike v centru Novega mesta. Sprva si je, to je bilo že leto poprej, električno razsvetljavo omislil samo za lastno uporabo. Energijo mu je proizvajala električna dinama moči 10 kW, ki je bila montirana na njegovi žagi v Novem mestu pod sodiščem ob reki Krki. Dinamo mu je poganjalo vodno kolo. Tako se leto 1909 šteje kot mejnik pri razvoju oskrbe z električno energijo v regiji. Skoraj hkrati je podjeten ključavničarski mojster Josip Košiček za namen oskrbe svoje žage v vasi Kandija pri Novem mestu odkupil mlin v kraju Luknja pri Prečni. Popravil je zasilno zajetje, namestil turbino z močjo 100 KM, ki je poganjala generator 50kVA izhodne napetosti 3000 V, ter izgradil daljnovod do Kandije. Ker finančnega bremena ni zdržal, je vse skupaj prodal finančno močnejšemu Seidlu. Poleg Košičkove žage je bila prvi odjemalec električne energije iz HE Luknja bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji (današnji interni oddelek novomeške bolnišnice), ki je imela lastno transformatorsko postajo 20 kVA 3000/110 V.
Pričetki elektrifikacije Bele krajine segajo v leto 1932, ko je Metlika dobila električno energijo. Prejemala jo je iz HE Ozalj na Hrvaškem. Dve leti kasneje je električna energija prišla tudi v Črnomelj, in sicer iz kaloričnih central, montiranih na žagi »Jugoles« pri železniški postaji, in iz rudnika Kanižarica.
Kratek opis DE Novo mesto
Distribucijska enota (DE) Novo mesto je ena izmed petih enot največjega slovenskega elektrodistribucijskega podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Enota pokriva 1.164 km2 veliko področje Dolenjske in Bele krajine s 47.000 odjemalci. Prostorsko je razdeljena na pet nadzorništev: Novo mesto, Trebnje, Šentjernej, Črnomelj in Metlika. Osnovno poslanstvo enote je zadovoljiti potrebe uporabnikov po zanesljivi dobavi kvalitetne električne energije na področju Dolenjske in Bele Krajine, in sicer z nudenjem storitev s področja dobave električne energije, izgradnjo in vzdrževanjem elektroenergetskega omrežja ter spremljajočimi storitvami. Skrbijo za preko 1000 km srednjenapetostnih (SN), 2000 km nizkonapetostnih (NN) vodov in 900 transformatorskih postaj (TP) 20/0,4kV. Z intenzivnim investiranjem v razvoj omrežja skušajo slediti hitremu razvoju regije. V lanskem letu so izgradili 0,6 km in rekonstruirali 3,5 km 20 kV nadzemnih vodov, položili 15,40 km 20 kV kablovodov. V elektroenergetsko omrežje so vključili tudi 11.93 km (NN) nadzemnih vodov ter 35,21 km NN kablov. Skupna vrednost investicij je dosegla 4,26 mio. €. Na več področjih, predvsem vinogradniških, se srečujejo s slabimi napetostnimi razmerami. V naslednjih desetih letih jih bodo ob enaki dinamiki investiranja z izgradnjo 80 novih transformatorskih postaj odpravili. Na enoti je zaposlenih 140 zaposlenih.