Elektro Ljubljana bo zaradi visoke rasti cen električne energije na veleprodajnem trgu kot posledice dogajanj na področju jedrske energije, povečane rasti porabe električne energije in počasne izgradnje novih proizvodnih virov in z namenom zagotoviti gospodinjstvom zanesljivo oskrbo z električno energijo s stabilno ceno v daljšem časovnem obdobju – vsaj do konca leta 2012, s prvim julijem uskladil ceno električne energije za gospodinjstva s stroški njenega nakupa tako, da bo mesečni račun za električno energijo za gospodinjstva v povprečju višji za 7,47 % ali 3,29 evra. Povprečni mesečni račun za gospodinjskega odjemalca se bo ob enaki porabi električne energije s 1.7.2011 v povprečju povečal iz 43,98 € na 47,27€.
Trenutna nabavna tržna cena električne energije je namreč v celotnem letošnjem obdobju višja za 29,3 % glede na enako obdobje lani, samo od dogodkov v Fukušimi do danes pa za 36,9 % glede na enako lansko obdobje na sprotnem trgu. Končne posledice tako nestabilnega okolja so tudi realno nestabilne cene vseh energentov, ki so se od zadnje uskladitve cen v marcu 2009 podražili za 35% (neosvinčeni 95 oktanski bencin), 29 % (diesel), 85 % (kurilno olje), vendar bo julijska sprememba cene električne energije za gospodinjstva za 16 % zadoščala za zagotovitev nespremenjene cene tudi v letu 2012, čeprav obstaja velika verjetnost nadaljnje rasti cen na terminskem veleprodajnem trgu glede na razvoj cen na sprotnem trgu.
Do 1.7.2007 so bile prodajne cene električne energije za gospodinjski odjem regulirane, na nakupni strani pa so bile neregulirane. Na segmentu gospodinjskih odjemalcev je Elektro Ljubljana poslovala negativno, ker so bile nakupne cene višje od prodajnih. Elektro Ljubljana je s 1.11.2008 posledično uvedel progresivni način obračunavanja električne energije v času visokih borznih cen in netržnega določanja prodajnih cen. S progresivnim načinom obračuna smo uvedli razrede dnevne porabe in faktorje cene energije, ki so naraščali s porabo. Odločitev za uvedbo progresivnega načina obračunavanja v preteklosti je torej izhajala iz želje, da se poraba največjih gospodinjskih odjemalcev omeji in s tem tudi izguba.
Ne glede na odprtje trga prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem v letu 2007 je do vstopa novih dobaviteljev prišlo šele po začetku gospodarske krize in po znatnem padcu cen na trgu na debelo spomladi leta 2009, to je šele takrat, ko so bile takratne nakupne cene pod prodajnimi cenami.
V letu 2010 je Elektro Ljubljana obračunal gospodinjskim odjemalcem 39 % količin v večji tarifi, 39 % po manjši tarifi ter 22 % po enotni tarifi. Sprememba cen manjše tarife za 63 % in večje tarife za 18 % se nanaša samo na dve petini odjemalcev z najmanjšo porabo energije, za ostale odjemalce električne energije pa manj, ker se s 1.7.2011 ukinja progresivni način obračunavanja in so vsi faktorji cene energije izenačeni (f=1). Za gospodinjske odjemalce z največjo povprečno dnevno porabo pa se električna energija poceni.
Osnova za določitev maloprodajnih cen električne energije za gospodinjske odjemalce sta namreč preostali diagram odjema na distribucijskem področju Elektro Ljubljana ter cene električne energije na veleprodajnem trgu. Razmerje cen med konično in pasovno energijo se je od leta 2009, ko so bile nazadnje določene prodajne cene električne energije za gospodinjske odjemalce, znatno zmanjšalo. To pomeni, da se je konična energija nasproti pasovni pocenila. Spremenjeno razmerje cen na veleprodajnem trgu pa se posledično odraža tudi na maloprodajnih cenah za gospodinjske odjemalce. Ker v ceni manjše dnevne tarife ni vključenega trapeznega produkta, se je cena električne energije v času manjše dnevne tarife spremenila bolj kot cena električne energije v času večje dnevne tarife oz. se je razmerje med cenama večje in manjše dnevne tarife zmanjšalo.
Cena manjše tarife v primerjavi z večjo še vedno spodbuja k večji porabi v nižji tarifi, ki velja v nočnem času ter med vikendi in prazniki. Gibanje tržnih cen trapezne in pasovne energije na trgu na debelo bo določalo razmerje cen med višjo in nižjo tarifo v prihodnosti. To bo odvisno predvsem od strukture proizvodnih virov in njihove cenovne konkurenčnosti na trgu v posameznih časovnih obdobjih ter razmerja med ponudbo in povpraševanjem.
Več informacij >>