V poletnih dneh pogosto pride do vročinskih neviht, za katere je poleg dežja značilno tudi grmenje in strele. Povzemamo nasvete Uprave za zaščito in reševanje (URSZR) o najprimernejšem ravnanju med nevihtami in grmenjem.
Zakaj prihaja do strel in grmenja?
Kot pojasnjujejo na URSZR, električna polja v ozračju nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električnem praznjenju) ozračja. Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra. Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu.
Ukrepajte preventivno!
V času neviht je najbolje delovati preventivno. Poslušajte vremenska poročila in bodite pozorni na vremenske pojave. Do vročinskih neviht najpogosteje prihaja spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.
Opozorilna znamenja: Poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki
Znamenja za preplah: Kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi, oddaljeno grmenje.
Skrajno nevarno: Razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...).
Varno zavetje je edina učinkovita zaščita pred strelo. Tako je tudi izlete v naravo najbolje načrtovati tako, da boste pravočasno (opoldne oziroma zgodaj popoldne) že na varnem – torej v koči, na vlaku v avtomobilu. Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami.