Dvotarifno merjenje obsega različne cene električne energije in omrežnine za uporabnika v različnih časovnih intervalih (višja tarifa vsak delavnik med 6.00 in 22.00, nižja tarifa pa vsak delavnik med 22.00 in 6.00 naslednjega dne, ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan med 0.00 in 24.00). Praviloma je dvotarifno merjenje stroškovno ugodnejše za skoraj vsa gospodinjstva, ker je glede na dinamiko porabe električne energije pretežni del porabljen v času nižje tarife. Poleg tega se lahko s porabo tudi sproti prilagajamo in s tem še dodatno optimiziramo stroške dobavljene električne energije. Pogoj za dvotarifno merjenje je nameščen dvotarifni števec na merilnem mestu in pripadajoča komunikacijska oprema.

Enotarifno merjenje pa je po izkušnjah stroškovno ugodnejše za male poslovne uporabnike, pri katerih je večji del porabe v časovnem intervalu visoke tarife, to je med delavniki od 6.00 do 22.00.

Pred odločitvijo o spremembi načina merjenja glede na lastne preference rabe električne energije je potrebno podrobneje oceniti stroške dobave električne energije pri obeh načinih merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati količine predvidene porabe v času višje oz. nižje tarife, razmerje med ceno električne energije v času višje in nižje tarife ter razmerje postavk omrežnine v obeh tarifah.