Tehnologija merjenja porabe električne energije pri končnih odjemalcih se je v svetu začela temeljito spreminjati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Merjenje, zajem, obdelava in posredovanje obračunskih merilnih podatkov o odjemu električne energije so ena najpomembnejših poslovnih funkcij distribucijskega podjetja. Ročno odčitavanje obračunskih števcev je počasno in drago, zaradi človeškega dejavnika dopušča napake pri odbiranju stanj, ne omogoča zajemanja podatkov o odjemu v obračunskem obdobju, o številu in trajanju prekinitev, niti ne omogoča nadzora pretoka električne energije zaradi porasta proizvodnih virov. Zato so bili nameščeni sistemi za daljinsko odčitavanje števcev, ki pa so z dodajanjem tako imenovanih naprednih funkcij prerasli v napredne merilne sisteme (NMS). Ti so skupek sistemskih števcev, pripadajoče informacijsko-komunikacijske infrastrukture in IT-sistemov, ki omogočajo merjenje, daljinsko odčitavanje podatkov o rabi električne energije za namene obračunavanja, daljinsko upravljanje naprednih števcev, spremljanje kakovosti preskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskih omrežij.
V Sloveniji področje NMS ureja več dokumentov, ki predpisujejo uvedbo NMS in tako kažejo smernice za pripravo razvoja naprednega merilnega sistema v Elektru Ljubljana. Ključna je Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije (Uradni list RS, št. 79/15), ki določa, da se v Republiki Sloveniji vsa merilna mesta opremijo in vključijo v NMS do konca leta 2025.
Družba Elektro Ljubljana je imela ob koncu leta 2017 opremljenih in v napredni merilni sistem vključenih več kot 144.000 MM, kar je skoraj 43 % vseh MM. Skladno s strategijo razvoja naprednega merilnega sistema Elektra Ljubljana bomo letno opremili približno 30.000 MM z napredno merilno infrastrukturo predvidoma po naslednjih zaključenih področjih (navedeni seznami so informativnega značaja):
| Občina |
| Grosuplje |
| Ig - delno |
| Ivančna Gorica - delno |
| Mestna občina Ljubljana |
| Škofljica |
| Velike Lašče - delno |
| Črnomelj - delno |
| Metlika |
| Semič |
| MOL - delno |
| Trbovlje - delno |
| Občina |
| Bloke |
| Cerknica |
| Loška dolina |
| Ig |
| Ivančna Gorica - delno |
| Žužemberk |
| MOL - delno |
| Šentjernej |
| Škocjan |
| Trbovlje - delno |
| Zagorje ob Savi - delno |
| Občina |
| Dobrepolje |
| Velike Lašče |
| MOL - delno |
| Kostanjevica na Krki |
| Mokronog-Trebelno |
| Novo mesto |
| Šmarješke Toplice |
| Mirna |
| Mirna Peč |
| Zagorje ob Savi - delno |
| Ivančna Gorica - delno |
| Šmartno pri Litiji - delno |
| Trebnje - delno |
| Občina |
| Črnomelj |
| Kočevje - delno |
| Kostel |
| Loški Potok - delno |
| Osilnica |
| Ribnica - delno |
| MOL - delno |
| Laško - delno |
| Radeče |
| Sevnica |
| Zagorje ob Savi |
| Litija - delno |
| Trebnje |
| Lukovica - delno |
| Vransko |
| Občina |
| Hrastnik |
| Laško |
| Trbovlje |
| Kočevje |
| MOL - delno |
| Občina |
| Ivančna Gorica |
| Litija - delno |
| Šmartno pri Litiji |
| MOL - delno |
| Ribnica |
| Cerkno |
| Dobrova-Polhov Gradec |
| Gorenja vas-Poljane |
| Idrija |
| Logatec |
| Žiri |
| Občina |
| Domžale |
| MOL - delno |
| Loški Potok |
| Sodražica |
| Občina |
| Dol pri Ljubljani |
| Litija |
| Lukovica |
| Mengeš |
| Moravče |
| Trzin |
| MOL |
Družba Elektro Ljubljana je konec leta 2017 podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Izgradnja naprednega merilnega sistema v Elektru Ljubljana. Z uspešnim nastopom na javnem razpisu za sofinanciranje nakupa in vgradnje pametnih števcev električne energije za obdobje 2017–2022 (JR PS EE 2017), ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo, bo družba Elektro Ljubljana prejela nepovratna evropska sredstva za opremljanje merilnih mest z napredno merilno infrastrukturo.
V sklopu projekta Izgradnja naprednega merilnega sistema v Elektro Ljubljana bo v obdobju 2017–2022 z napredno merilno opremo opremljenih več kot 157.000 merilnih mest.
Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Izvaja se v sklopu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Razvoj in uporaba pametnih distribucijskih sistemov, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih, specifičnega cilja Povečanje izkoriščenosti in učinkovitosti energetskih sistemov.
Upravičeni stroški se sofinancirajo v razmerju Kohezijski sklad EU : Elektro Ljubljana, 67 : 33. Evropska unija prispeva iz Kohezijskega sklada 5.372.251,50 EUR, Elektro Ljubljana pa 15.761.378,50 EUR.